“Telo vedno govori, vendar ga ne znamo vedno poslušati. Ko se naučimo prepoznati občutke, razumemo tudi čustva.” – Dr. Bessel van der Kolk
A se se kdaj vprašaš, kaj natančno občutiš, ko ti srce začne hitreje biti, tadum tadum tadum? So to čustva? Občutki? Morda oboje?
Razumevanje razlike med tema dvema pojmoma je ključnega pomena za boljše razumevanje sebe in sveta okoli nas.
Naj za lažje razumevanje podelim zgodbo:
Zgodba o Ani in rdečici v licih
Ana je sedela v krogu sodelavcev na pomembnem sestanku. Med razpravo jo je vodja vprašal za mnenje o projektu, ki ga ni dobro poznala. Čutila je, kako ji vročina narašča v lica, srce pa je začelo močno biti. To je bil občutek – toplota v licih in povečan srčni utrip, telesni odziv še preden mu je pripisala pomen.
Šele ko je Ana pomislila, da je izpostavljena, da bi lahko njeni sodelavci o njej sodili, je začutila sram. To je bilo čustvo – utelešeno vrednotenje občutka toplote in situacije, ki jo je dojela kot neprijetno. Ta čustveni odziv je vseboval tudi motivacijo: želela si je umakniti pogled in se izogniti dodatni pozornosti.
Kaj so občutki?
Občutki so telesne senzacije, ki so vedno prisotne (v bolj ali manj intenzivni obliki). Lahko jih opišemo kot fizične vtise, ki jih zaznavamo v našem telesu, na primer:
- metuljčke v trebuhu,
- zbadanje v prsih,
- težo v ramenih,
- mravljinčenje v prstih.
So osnovni signali našega telesa, ki ne potrebujejo nujno razlage. So kot glasba brez besed – čutimo jih, a jih še ne vrednotimo ali razlagamo.
Kaj pa čustva?
Čustva pa so korak naprej. So naši notranji odzivi na to, kar zaznavamo, skupaj z vrednotenjem teh zaznav (občutkom dodamo kognitivno komponento). Ko se občutkov zavemo in jih povežemo s situacijo, v kateri smo, pridejo na plan čustva. Ta so vedno povezana z našimi vrednotami, odnosom do sebe in drugih ter vključujejo motivacijo za delovanje.
Preprosti primeri:
- Jeza: Ko občutiš napetost v telesu (občutek) in oceniš, da je nekdo prestopil tvoje meje (čustvo).
- Strah: Ko začutiš tresenje (občutek) in se zaveš, da si v nevarni situaciji (čustvo).
- Veselje: Ko začutiš lahkotnost v prsih (občutek) in zaznaš, da se je zgodilo nekaj dobrega (čustvo).
Razlika med občutki in čustvi
| Značilnost | Občutki | Čustva |
| Izvor | Telesne senzacije | Utelešeno vrednotenje občutkov |
| Trajanje | Prisotni ves čas | Prehodna stanja |
| Primeri | Teža v prsih, metuljčki v trebuhu | Sram, ponos, jeza |
| Povezanost | Neposredni telesni odziv | Vključuje vrednotenje in motivacijo |
Zakaj je ta razlika pomembna?
Razumevanje razlike med občutki in čustvi ti lahko pomaga:
- bolje prepoznati, kaj se dogaja v tvojem telesu in umu,
- se zavedati, kaj te vodi/motivira k določenim dejanjem,
- se bolje izraziti in razumeti druge.
Kot je zapisal psiholog Antonio Damasio: “Čustva so most med telesom in umom, in ko jih razumemo, razumemo tudi sami sebe.” Vključevanje tega znanja v vsakdanje življenje nam omogoča, da se odzivamo bolj premišljeno, z razumevanjem in namero, da zgradimo bolj harmonične odnose.
Kako začeti?
Začni s preprostim korakom: vsak dan si vzemi trenutek ali dva, da opazuješ, kaj čutiš v svojem telesu. Ali občutiš napetost, sproščenost, morda kakšno posebno senzacijo? Nato razmisli, kako bi lahko te občutke povezal/a s svojimi čustvenimi odzivi.
“Občutki so kot zemljevid. Če jim sledimo, odkrijemo, kam nas življenje želi peljati.” – Glennon Doyle
Viri:
- Fogel, A. (2013). Body Sense: The Science and Practice of Embodied Self-Awareness. New York: W. W. Norton & Company.
- Lamovec, T. (1991). Psihologija emocij in motivacije. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
- Damasio, A. (1999). The Feeling of What Happens: Body and Emotion in the Making of Consciousness. Harcourt Brace & Company.
- Siegel, D. J. (2010). The Mindful Therapist: A Clinician’s Guide to Mindsight and Neural Integration. New York: W. W. Norton & Company.